Joga naj bi bila 5000 let stara “disciplina”, “vrlina”, “zdravilna tehnika”, “vadba”, “način življenja”…
Na vprašanje, kaj je joga, lahko dobimo toliko različnih odgovorov, kolikor ljudi vprašamo.
Zakaj?
Ker je joga popolnoma individualna izkušnja. In vsakdo lahko od nje potegne tisto, kar v danem trenutku potrebuje.
Joga nam da tisto, kar v danem trenutku potrebujemo.
Skozi čas se je joga spreminjala glede na potrebe ljudi.
Najstarejša pričanja govorijo o tem, da je obstajal en položaj – preprosti sedeči položaj ali sukasana. Namenjen je bil temu, da se je vadeči v položaju sprostil in odmislil vse misli, da je lahko prišel v stanje meditacije, kjer je ostajal po več ur.
Danes poznamo ogromno položajev in stilov joge. Bolj dinamične ali pa statične ure joge. Pranayama in meditacija sta le krajši ali daljši del celotne ure.
In prav je tako, ker mora vadeči asano prilagoditi sebi in ne sebe asani. Skozi razvoj smo prišli do spoznanja, da so pomembne pravilne nastavitve v položajih, pa ne samo v jogi ampak v vsakem gibanju, ki ga izvajamo. Ker pravilni položaji peljejo do sanacije poškodb na eni strani in na drugi preprečujejo, da bi se poškodbe sploh zgodile.
Vadeči mora asano prilagoditi sebi in ne sebe asani.
Poleg tega pa imamo danes veliko bolj zbegan um in nam veliko bolj divjajo misli, kot je to bilo na začetku pojava joge. Danes ljudje nismo zmožni več ur sedeti v enem položaju in misliti na nič. In priti v stanje popolne ostredotočenosti na eno točko zahteva svoj trening.
Kaj je joga?
Glede na definicijo je to skupina fizičnih, duševnih in duhovnih praks ali disciplin, ki izvirajo iz starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz. asanami in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost. (Wikipedija)
Joga v sanskrtu pomeni združitev, združitev telesa, uma in duha.
Joga je pot, pot raziskovanja, odkrivanja in spoznavanja sebe.